fiziooskrba.si

Bolečina v križu

Fiziooskrba.si - šola proti bolečinam v križu

Bolečina v križu je ena izmed najpogostejših bolečin gibalnega sistema pri človeku, saj se z njo vsaj enkrat v življenju sreča do 90% ljudi. Področje križa je precej veliko in zajema predel telesa med spodnjima rebrnima lokoma in spodnjima zadnjičnima gubama. Če bolečina ne seva nižje od zadnjičnih gub jo poimenujemo lumbalgija, če pa se širi vzdolž spodnjih udov, navadno po poteku ishiadičnega živca pa lumboishialgija. Izraz lumbalgija je splošen bolečinski izraz za področje križa, vendar se za njim skriva široka paleta različnih vzrokov za bolečino. Na bolečino v križu lahko vpliva preveč aktivnosti, ki povzročajo razločne sile v hrbtenici, saj se s tem tkiva hitreje obrabijo ali premalo fizične aktivnosti, ki povzroči oslabljenost predvsem globokih mišic, ki zagotavljajo stabilizacijo hrbtenice. Poenostavljeno to pomeni, da ni dobro delati preveč ponavljajočih se gibov, ki so ergonomsko nepravilni, prav tako za hrbtenico ni dobro biti preveč časa v prisiljenih držah, kot je sedenje pri delovni mizi. Pogost vzrok za bolečino v križu je tudi stres in osebno nezadovoljstvo, ter slabe razvade posameznikov.

Slika:

Na sliki je z rumeno barvo prikazano živčevje ledveno-križnega dela hrbtenice, ki oživčuje predele kože, mišic, vezivne obroče, ligamente in sklepne ovojnice. Če je zaradi različnih razlogov kot sta poškodba ali obraba tkiva pot katerega od živcev ovirana, lahko to občutimo kot pekočo, ostro, topo bolečino ali kot mravljinčenje, ki se lahko pojavlja po področju križa in vzdolž spodnjih udov vse do konic prstov.

Vzroki za bolečino v križu so torej različni in vključujejo slabo razvite mišice hrbta, mišične krče, poškodbe mehkih tkiv, protruzijo ali hernijo diskusa, spinalno stenozo, spondilo-retro listezo, vnetja, osteoporozo, tumorje in psihogene dejavnike. Avtorji navajajo dve teoriji za nastanek bolečine v križu, in sicer mehanično in psihično teorijo.

Vrste in značilnosti mehanične bolečine v križu razdelimo na:

  • mišično-vezivne, kjer je bolečina pekoča ali topa in je vezana na aktivnosti;
  • ob segmentalni nestabilnosti je bolečina ostra, z občutkom preskakovanja;
  • fasetne, ko je bolečina ostra, vezana na aktivnosti in najizrazitejša v zaklonu;
  • diskalna bolečina je topa in globoka, najizrazitejša v predklonu;
  • ob spondilolizi je bolečina prav tako ostra in najizrazitejša v zaklonu; pogosto se pojavi pridružena bolečina po ustreznem spinalnem živcu.

Opredelitev bolečine v križu:

Bolečina je zelo neprijetna čustvena in čutna izkušnja, ki je vedno povezana s pretečo okvaro tkiva ali pa je ta okvara že nastala. Dražljaj, ki povzroči bolečino, je mehanični, kemični ali termični in deluje na bolečinske receptorje v tkivih, ki prenašajo informacije o bolečini v centre za bolečino. Zavedati pa se moramo, da ima bolečina zaščitni pomen, ki je pomembno varovalo našega telesa. Akutna bolečina v križu nastane hitro in traja krajše časovno obdobje, praviloma nastane zaradi hitrih gibov in velikih sil, ki delujejo na tkiva v področju hrbtenice. Kronična bolečina je tista, ki traja več kot 12 tednov in največkrat narašča s staranjem, saj so degenerativne spremembe z leti vedno večje.

Kronična bolečina je lahko:

  • občasna ali intermitentna, pojavi se pri ponavljajočih se obremenitvah dela gibalnega aparata, ki je običajno že predhodno okvarjen ali biomehansko neustrezen;
  • stalna ali konstantna bolečina pa spremlja popoškodbena stanja gibal in različna kronična obolenja.

Tista bolečina, ki kljub zdravljenju ostane, nima več zaščitnega pomena, ampak je nekoristna, saj preide iz bolezenskega simptoma v bolezensko stanje in postane t. i. patološka bolečina.

Pri FIZIOOSKRBA.SI vam s svojim znanjem in aparaturami pomagamo zmanjšati ali odpraviti bolečino v križu. Imamo več posebnih protokolov, ki jih izberemo na podlagi vaše zdravstvene dokumentacije, fizioterapevtskega pregleda in opravljenih strokovnih testiranj. Na bolečino gledamo celostno, saj izvajamo različne protibolečinske terapije z aparaturami in manualno, ki jih podkrepimo z učenjem pravilne izvedbe vaj, telesne drže in gibalnih spretnosti v vsakdanjem življenju. Naučimo vas aktivirati določene skupine mišic, ki so šibkejše in raztezati mišice, ki so zaradi različnih razlogov skrajšane. Poleg vsega naštetega vas naučimo pravilnega dihanja in sprostitvenih tehnik, ki vam pomagajo umiriti telo in duha.

VIRI:

Demšar, A. (2003). Ortopedija. Skripta za interno uporabo, povzetek predavanj iz ortopedije. Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola.

Hall, H. in Mclntosh, G. (2008). Low back pain (chronic). Toronto: BMJ Clinical Evidence, 1116: 1–28.

Palastanga, N., Soames, R. (2012). Anatomy and Human Movement: structute and function (6th ed.). Edinburgh [idr.].

Vengust, R. (2009). Degenerativne bolezni hrbtenice in operativno zdravljenje. Celje: Mavrica.

FIZIOOSKRBA.SI Scroll to Top